Festival Maribor

Za Festivalom Maribor je več kot pol stoletja zgodovine, od baročnih izvorov do postmodernih preobrazb. Razvil se je iz mednarodnega festivala komorne glasbe Glasbeni september in od le-tega nasledil pretanjeni programski izbor, visok izvedbeni nivo in edinstven način organiziranja. Festival, razen redkih izjem, namreč ne vabi zasedb z že pripravljenimi koncertnimi programi, temveč posamezne vrhunske glasbenike, ki nato glede na programski izbor umetniškega vodje tvorijo različne zasedbe – od komornih do orkestrskih.

Orkester Festivala Maribor

Jedro festivala predstavlja Orkester Festivala Maribor, sestavljen iz odličnih glasbenikov, članov domačih in najrazličnejših svetovnih orkestrov. Drzno zasnovan repertoar orkestra zajema tako literaturo za komorni orkester kot velika simfonična in vokalno instrumentalna dela.

V času pred-produkcije festival deluje kot nekakšen glasbeni laboratorij, v katerem glasbeniki intenzivno soustvarjajo, na koncertih pa predstavijo svoje rezultate v različnih zasedbah.

Za programski koncept je značilna specifična, prepoznavna, samosvoja programska ponudba, kakor tudi številna posebej za festival pisana dela domačih in tujih skladateljev, slovenske praizvedbe del tujih skladateljev in preseganje meja tako imenovane klasično-glasbene tradicije.
Strnjen v dvotedensko prireditev s koncerti (osrednje in spremljevalne prireditve), delavnicami in razstavami, se festival predstavlja še z multimedijskimi projekti in prvinsko etnično, klasično vzhodnjaško ali jazzovsko glasbo, kot bistvenimi elementi svojega vsebinsko bogatega programa.

Prizorišča

Koncerti se odvijajo v različnih mariborskih koncertnih dvoranah in drugih manjših prizoriščih polnih zgodovine in šarma - Ptujski grad, dvorec Dornava, zaradi odlične akustike cenjena secesijska dvorana Union, Kazinska dvorana ter stara in velika dvorana mariborskega Slovenskega narodnega gledališča. V letu 2015 se zbiru pridružuje še obnovljena Minoritska cerkev v Mariboru. Obenem se koncerti prav tako odvijajo na slikovitih trgih mariborskega starega mestnega jedra.

Vsakoletni seznam udeležencev festivala je niz mednarodno cenjenih in uveljavljenih umetnikov. Ob tujih »zvezdniških« imenih tvorijo jedro glasbenega ustvarjanja na FM tudi priznani domači glasbeniki. Festival domačim (po)ustvarjalcem ne ponuja le možnosti skupnega muziciranja z velikimi imeni svetovne glasbene scene in možnosti za razvoj lastne kreativnosti; ob intenzivnem skupnem ustvarjanju v daljšem časovnem obdobju se tkejo priložnosti za nadaljnje sodelovanje v obliki gostovanj naših umetnikov oz. recipročne izmenjave umetnikov preko partnerskih organizacij oz. festivalov.

Stalnica v programskem konceptu FM je tudi predstavitev in promocija mladih slovenskih umetnikov, ki jim predstavlja skupno koncertiranje z velikani klasične glasbe odlično referenco.

 

 

 

Festival Maribor je eden najboljših poletnih festivalov v Evropi.
John Allison, The Sunday Telegraph (VB), 2010
Odličen, umetniško raznolik in čisto poseben festival, ki z vsemi svojimi barvitimi odtenki le še poudarja lepoto in značilnosti mesta po katerem nosi ime.
Gerald Fenech, Music & Vision, 2014
Festival Maribor se letos še bolj drzno podaja tudi v popkulturne vode in odpira nova polja razumevanja in povezanosti med različnimi glasbenimi in drugimi umetniškimi žanri.
Žiga Brdnik, Večer, 2013
Navdušujoče je, kako se da iz priložnostno sestavljenega, neinstitucionalnega orkestra (za njegovo motivacijo se skrivajo očitno drugi vzgibi od običajnih) v kratkem času ustvariti homogeno, zelo prožno izvajalsko telo prekipevajoče energije, zmožno kakovostnih interpretacij še tako zahtevnih komornih in simfoničnih del.
Stanislav Koblar, Pogledi, 2011
Tako imenovana osrednja slovenska orkestra (radijski in SF), v nasprotju z mariborskim festivalskim stalna, lahko o podobnem zamahu za zdaj le sanjata.
Jure Dobovišek, Delo, 2011
Berlinski orkester – tokrat v komorni zasedbi – se je sicer izkazal v momentih deviško čiste zvočnosti (Schrekerjev Valček), zanosa polne galantnosti (Mendelssohn), impresivna pa je bila tudi široka dinamična paleta, ki je segla v komaj slišne nižine (Sibeliusov Valček).
Aljaž Zupančič, Večer, 9. 9. 2013
Ta festival bom zmeraj obiskoval z največjim veseljem, saj se ob organizatorjih – majhni skupini nadarjenih oboževalcev glasbe, ki si zaslužijo najvišje priznanje – počutim kot doma.
Gerald Fenech, Music & Vision, 2013
Na najbolj spektakularnem koncertu spektakularnega tedna glasbenega Festivala Maribor je Giovanni Sollima na laž postavil vse, ki mislijo, da je čelo le za nežnejše duše … šlo je za glasbo, ki je čelo dvignila v kraljestvo glasbenih bogov. Ti čelisti pa so se povezali tudi z osupljivo natančnostjo in intenzivnostjo godal Orkestra Festivala Maribor in njihovim čudodelnim dirigentom, Markom Letonjo.
Laurence Vittes, Seen and Heard International (ZDA), 2011
Richard Tognetti se je kot umetniški vodja razdajal v svoji maniri: nebrzdan temperament, virtuozno znanje, ustvarjalna domišljija, občutek za trenutek, odrski talent, karizma … K temu dodajte še bogastvo orkestralnega zvena – ali bi si lahko želeli še kaj več?
Janko Šetinc, Večer, 2011
Maribor ni mesto, ki bi ga povezovali s klasično glasbo najvišje kakovosti – ta naziv pripada mestom, kot so Berlin, Dunaj, London ali New York. A za nekaj dni v septembru postane Maribor po vseh merilih prispodoba odličnosti.
Gerald Fenech, Music & Vision, 2010
Richard Tognetti sodi med najbolj karakterne, prodorne in strastne violiniste, ki jih lahko danes slišite.
The Daily Telegraph (VB), 2006