PROGRAM FESTIVALA MARIBOR 2015

“ODLIČEN, UMETNIŠKO RAZNOLIK IN ČISTO POSEBEN FESTIVAL …” je lani o Festivalu Maribor zapisal kritik Gerald Fenech.

Prav tak: raznolik in poseben, bo tudi letošnji, ki bo potekal sedmič v sodelovanju z Richardom Tognettijem, ki je osrednji tematski izziv letos našel v Ženski. Od muze do ustvarjalke, od ljubice do matere, od svetnice do zapeljivke, od grozeče mitske pošasti do zaščitnice in zavetnice krhkih umetniških duš – motiv ženske bo odseval v vseh festivalskih dogodkih.

Ženska
Če bi iskali rdečo nit, ki bo na nek način povezovala vse koncerte in ostale dogodke, bi lahko rekli, da se bomo ukvarjali z umetnostjo žensk in z ženskim v umetnosti. Vendar pa ne gre za rigidno zastavljeno temo; menimo namreč, da vsakršna, tudi dobronamerna segregacija ne koristi niti umetnosti niti umetniku. Le kdo bi želel, da je njegovo delo deležno pozornosti samo zato, ker je opredeljen kot ženska ali kot slovenski skladatelj, mariborski umetnik, Rom, Jud, gej … Nadarjenost, kreativnost, ambicioznost, delavnost, predanost … niso atributi, ki bi bili bolj značilni za neko določeno spolno, rasno, nacionalno, regionalno, etnično, starostno ali versko pripadnost. Ko govorimo o glasbi je pomembna glasba in edino merilo odličnost.
Pa vendar …
V krogih, ženskam prijaznih liberalnih orkestrov in institucij, se še posebej rado polemizira o ženskih kvotah v glasbenih vrstah. V tej zvezi se na pladnju ponujajo zgrožene debate okoli Dunajske filharmonije, ki je sprejela prvo žensko v svoje vrste šele 1997, razvpita je tudi afera s Karajanovo klarinetisko Sabine Mayer, ki so jo glasbeniki Berlinske filharmonije zavrnili, ker je ženska. Zelo povedna je kritika koncerta pod taktirko Simone Young, ki analizira samo njene salonarje z visoko peto …
In če po drugi strani vzamemo pod drobnogled repertoarno politiko taistih liberalnih in ženskam naklonjenih orkestrov, bomo v poprečju našli komaj eno ali dve deli na sezono, ki ju kot avtor podpisuje ženska.
Skladanje je moška zadeva – ‚Männersach‘, je menil Richard Strauss in številni drugi pred, pa tudi za njim. Izobraževanja, možnosti ustvarjanja in podpore na področju moških zadev ženske, najsi še tako talentirane – razen redkih izjem, v preteklosti niso bile deležne. Zato nimamo ženskih Mozartov in Beethovnov.
In zato je potrebno tudi na sodobno žensko ustvarjalnost gledati s pragmatičnega vidika. V splošnem kaosu arhitekture nevidnih zidov in steklenih stropov, ki velikokrat definira današnje umetniško ustvarjanje, je ženska še toliko bolj zapostavljena. Zato je prav, da damo tokrat besedo ženski. Zelo angažirano se je teme lotil tudi Aljaž Zupančič, avtor testo v letošnji programski knjižici.
Za aplavze zvestega festivalskega občinstva in laskave ocene, s katerimi domači in tuji kritiki že skoraj po pravilu pospremijo dogodke Festivala Maribor, se bo letos, kot rečeno, potegovalo deset koncertov. Portret ujetosti in iz nje buhtečega viharja, v katerem se mešajo ljubezni, strahovi in ženske ambicije, se nam bo razprostrl že na otvoritvenem koncertu, na katerem bomo pod taktirko Marka Letonje prisluhnili suiti Émilie finske skladateljice Kaije Saariaho. Gre za eno najzanimivejših in najbolj cenjenih in izvajanih sodobnih skladateljic, ki slovi po svojem razkrivanju kompleksnih (ženskih) notranjih svetov.
Odkrivanju in razkrivanju ženske in ženskega bo seveda posvečen tudi osrednji multimedijski festivalski dogodek, ki je s svojevrstnim prepletanjem glasbe, gledališča, likovne umetnosti in filma prav tako eden zaščitnih znakov Festivala Maribor. Tokratnega, ki bo na sporedu 13. septembra, kot avtorica podpisuje Satu Vänskä, ob sodelovanju obširnega festivalskega korpusa, se ji pridružujeta režiser Matjaž Latin in Aljaž Zupančič v vlogi dramaturga. Vivaldijevi Štirje letni časi so glasba, ki nas s svojo svežino rokerskih razsežnosti nagovarja tu in zdaj. Tognettijeva izvedba tega največkrat zaigranega in najbolje prodajanega klasičnega hita vseh časov nam bo – tako kritiki – odprla nova, dotlej povsem nepoznana obzorja, ne nazadnje tudi zato, ker bo Vivaldijevskem pulzu na pričujočem koncertu pritegnil tudi Joseph Tawadros z avtorsko glasbo Vzhoda v orkestrskih priredbah našega umetniškega vodje. Tako bomo tudi na letošnjem festivalu priča medsebojnemu oplajanju različnih glasbenih zvrsti, žanrov in ustvarjalskih pristopov, tradicionalno pisan pa je tudi nabor izvajalcev, med katerimi velja omeniti sopranistko Karen Vourc’h, violinistko Satu Vänskä, violista Nathana Braudeja, pianistki Jasminko Stančul in Polino Leschenko, teorbista in kitarista Axela Wolfa … Za kanček eksotike bo z arabsko lutnjo, kot rečeno, poskrbel avstralski virtuoz egiptovskih korenin Joseph Tawadros, za kanček erotike in zvezdnega prahu pa igralka, pevka in kabaretistka, ki jo ljubitelji kabareta po vsem svetu slavijo pod imenom Meow Meow. Kot vselej bo festival veliko pozornosti namenil tudi slovenski glasbeni ustvarjalnosti, ki jo ob izvajalcih, med katerimi omenimo organista Tomaža Sevška, čelista Jako Stadlerja, sopranistko Niko Gorič, pianista Jako in Ilonko Pucihar, kakor tudi ženski del zbora APZ Maribor pod vodstvom Tadeje Vulc … v skladu z osrednjo temo festivala tokrat nastopata dve domači skladateljici: Nina Šenk in Nana Forte. Osrednji glasbeni korpus tudi letos predstavlja Orkester Festivala Maribor, ki ga bodo sestavljali izbrani člani Slovenske filharmonije, Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Avstralskega komornega orkestra, Graške, Zagrebške in Beograjske filharmonije, Filharmonije iz Duisburga in ne nazadnje Simfoničnega orkestra SNG Maribor. Med festivalskimi mednarodnimi sodelovanji omenimo koprodukcijo z Musikabende Graz, v okviru katere bo Festival Maribor gostoval pri severnih sosedih, ob Narodnem domu Maribor, ki nastopa v vlogi osrednjega koproducenta festivala pa se kot koproducent koncerta, na katerem se bo predstavila ameriška dirigentka slovenskega rodu, Tara Simončič, pojavlja tudi SNG Maribor.